Оригинален текст
Kakno noè, ko pri torkljah prespim
pod viseèo meglo
tiho, sam, med njimi stojim
le noge nad vodo.
Ko pa arek pregrize temo,
prebudimo se iz sanj,
moèvirje novih zelja
bo odletelo v nebo.
Namesto koga roa cveti
namesto koga sem jaz,
katera koa najbolj dii,
èigava pesem rabi moj glas?
Èe pa trava nad mojo zemljo
bo premogla kak cvet,
enim tiho kapljo v oko,
drugim dal bo med.
Namesto koga roa cveti
namesto koga sem jaz,
katera koa najbolj dii,
èigava pesem rabi moj glas?