Оригинален текст
Cez nas viharji divjajo
Mesta gorijo in telesa
Slast nas stresa
Spet se cez polja
glasijo zvoki nase govorice
ki nam molitev je in vrisk
Ne, ne dopusti vec, vesoljni bog
Da bi nasa sila potonila
saj je tako brezmejno sladka, mila
Slast nas stresa!