Оригинален текст
Po vaseh in po dolinah,
sredi mest in sploh povsod
vijejo se bele ceste,
ki prepolne so otrok.
Ko hitijo v vrtec, v љolo,
ko domov se jim mudi,
pazi, pazi, vsak voznik
na te drobcene ljudi.
Saj majhne glavice prevzete
od ћivljenja so in sanj,
pozabijo na vse nasvete,
steиejo na drugo stran.
Je v trenutku vsega konec,
je le krik, ki onemi.
Naj nikdar, nikdar ljudje,
nikdar se veи to ne zgodi.
Da prijazna bodo jutra,
da bo varen vsak nov dan,
vedno se zavedajmo:
Na cesti nikdar nisi sam.
Skupaj bomo vsi pazili,
vse to v naљih je moиeh,
pa se sliљal na poteh
bo vedno le otroљki smeh.
Po vaseh in po dolinah,
sredi mest in sploh povsod
vijejo se bele ceste,
so prepolne nas otrok.
Ko hitimo v vrtec, v љolo,
ko domov se nam mudi,
pazi, pazi, vsak voznik
na nas, na drobcene ljudi.
Da prijazna bodo jutra,
da bo varen vsak nov dan,
vedno se zavedajmo:
Na cesti nikdar nisi sam.
Skupaj bomo vsi pazili,
vse to v naљih je moиeh,
pa se sliљal na poteh
bo vedno le otroљki smeh.
Da prijazna bodo jutra,
da bo varen vsak nov dan,
vedno se zavedajmo:
Na cesti nikdar nisi sam.
Skupaj bomo vsi pazili,
vse to v naљih je moиeh,
pa se sliљal na poteh
bo vedno le otroљki smeh.
Pa se sliљal na poteh
bo vedno le otroљki smeh.