Оригинален текст
Иe bi ћiveli v pradavnini,
stanovali bi v votlini,
obleиeni bili bi v mini mini,
tako poleti kot pozimi.
Љole sploh ne bi poznali,
vse dneve bi se le igrali,
po pesku in po blatu rili,
se skrivali in se lovili.
Vse naљe pesmice bi takole љle:
kumba umba aka aka kumba,
pesmice bolj ћalostne, pa:
umba umba aka aka umba.
V pradavnini naљe mame,
nebi mogle biti dame,
obleиene v ћivalske koћe,
pa vse nabirale bi roћe.
Pred votlino bi sedele,
za otroke bi skrbele,
bi z nami rade se igrale,
љe raje pa bi klepetale.
In naљe mamice bi govorile le:
kumba umba aka aka kumba,
tudi, ko bi jezile se:
umba umba aka aka umba umba umba.
Иe v pradavnini bi ћiveli,
oиetje britvic nebi imeli
bi vsi bili zelo kosmati,
dolgolasi in bradati.
Pridno bi na lov hodili,
se za zverinami podili,
ko pa kakљno bi ujeli,
bi bili zelo veseli.
In bi smejali se in bahali se:
kumba umba aka aka kumba,
po trebuhih trepljali se:
umba umba aka aka umba
umba umba aka aka umba.
Иe bi ћiveli v pradavnini,
stanovali bi v votlini,
obleиeni bili bi v mini mini,
tako poleti kot pozimi.
Љole sploh ne bi poznali,
vse dneve bi se le igrali,
po pesku in po blatu rili,
se skrivali in se lovili.
Vse naљe pesmice bi takole љle:
kumba umba aka aka kumba,
pesmice bolj ћalostne, pa:
umba umba aka aka umba.
Zveиer ob ognju bi se zbrali,
prepevali bi in plesali
za lahko noи pa bi dejali,
le humba humba in zaspali!